Iz zadnjih tednov

Na praznik dela smo se z Zalo, Kajo in mojo mamo vse prvič povzpele na Rožnik. Sprehajalne potke in klopce pod Rožnikom so mi poznane in v zelo ljubem spominu na romantične sprehode :-), na vrhu pa tudi sama še nisem bila. Že od daleč smo slišale prepevanje Adija Smolarja, eno ali dve pesmi smo videle v živo, in od takrat je to pogosto ime pri nas doma. Zala je prehodila vso pot navzgor in navzdol, kar dobršen del je zmogla tudi Kaja. (Žal sem imela v zadnjem času kar nekaj težav s fotoaparatom, pa nimam veliko fotk.)

Z Veliko nočjo smo odprli sezono v Grapi. Vrtela sem se po kuhinji, ko vidim Zalo v dnevni sobi, kako se mi z iztegnjeno ročico približuje - z mrtvo miško! - in ponavlja, kako je mehka! Ja, pozimi so miške našle pot v hišo, malo pojedle, pogrizle in ta se je očitno namenila kar ostati...

Od začetka maja smo veliko v Grapi, Borut in Lija pa tudi. Sem zelo zadovoljna in hvaležna, da imata Zala in Kaja v svoji bližini še dve tako pozitivno naravnani in ljubeči osebi. Boruta sploh obožujeta, je trenutno najpomembnejša moška figura v njuni bližini. Kaja največkrat ne izgovarja črke "r" in mu pravi "stlic Bojut" - iz njenih ustec se to sliši tako prisrčno!

S kosilom in domačo jagodno torto smo maja popraznovali rojstni dan Lijine mame Nine. Sem se tako drugič soočila s svojim novim izzivom - testo brez jajc.

Brž ko se na mizi pojavi moka in skleda, Zalini in Kajini prstki brez dvoma želijo pomagati. Saj, testo je boljše kot vsak plastelin! Mami sta pomagali zamestiti testo, da so spekle kruh v krušni peči. Taki hlebčki so najslajši - in nisem mogla verjeti, kako globoko je Kajina ročica izgrebla sredico v svojem hlebčku, ker nima prav rada skorjice!

Neki večer je Kaja pozno zvečer bruhala. Celo sem preoblekla, posteljo tudi, odstranila umazane plišaste prijateljčke, čistila posteljico in tla in verjetno sem zgledala precej utrujeno in pobito. Zala in Kaja sta me opazovali. Tedaj mi Zala reče: "Dobro ti gre, mama!" Večkrat jima to rečem in seveda vse dobiš nazaj - jaz sem to dobila ravno v pravem trenutku:-) Nasmejala sem se in z novo vnemo dokončala delo.

in English: on May 1st we went up the Rožnik Hill (Ljubljana), Zala found a mouse at the weekendnhouse in Grapa and brought it to me, all thrilled at how soft it was:-), Zala and Kaja just love working with a dough and they helped my mum to make bread. One night when Kaja threw up and I was cleaning up, Zala said to me_ Mum, you're doing fine!" and I just started to laugh and finished my task cheerfully:-)